Načelo delovanja matice je samo{0}}zaklepanje zaradi trenja med matico in vijakom. Vendar pa se zanesljivost tega samo-zaklepanja zmanjša pod dinamičnimi obremenitvami. V nekaterih kritičnih situacijah sprejmemo ukrepe proti -rahljanju, da zagotovimo zanesljivost zategovanja matice. Uporaba protimatice je en tak ukrep proti-rahljanju.
Obstajajo tri vrste protimatic:
Prva vrsta uporablja dve enaki matici, priviti na isti vijak, pri čemer se med obema maticama uporablja zatezni moment, da se zagotovi zanesljiva povezava vijakov.
Druga vrsta je namenska matica proti-rahljanju, ki jo je treba uporabiti s podložko proti-rahljanju. Ta namenska proti-rahljajna matica ni šestkotna matica, temveč okrogla matica s 3, 4, 6 ali 8 zarezami na obodu (odvisno od velikosti matice in proizvajalčeve serije izdelkov). Te zareze služijo kot točke nanosa orodja za zategovanje in kot vstopne točke za podložko proti-zrahljanju.
Tretja vrsta ima skoznje -luknje (običajno dve, razmaknjeni pod kotom 90 stopinj na zunanji površini), izvrtane od zunanje površine matice do notranje navojne površine. Te luknje se uporabljajo za privijanje vijakov z ugreznjeno glavo z majhnim-premerom, ki delujejo s centripetalno silo na navoje, da se protimatica ne bi zrahljala. Kakovostne-protimatice, ki se prodajajo na trgu, imajo na notranji površini majhne bakrene koščke, ki se ujemajo z navojem matice. To preprečuje, da bi se radialni zatezni vijak neposredno dotaknil in poškodoval zaklenjene navoje. Ta vrsta protimatice se vse pogosteje uporablja pri zaklepanju koncev gredi vrtečih se delov, na primer za preprečevanje popuščanja ležajev na pritrdilnem koncu krogličnih vijakov.