Podložke so kategorizirane na naslednji način: ploščate podložke (razred C), velike podložke (razreda A in C), zelo-velike podložke (razred C), majhne podložke (razred A), ploščate podložke (razred A, posneti tip), visoko{1}}trdne podložke za jeklene konstrukcije, sferične podložke, stožčaste podložke, kvadratne poševne podložke podložke za I- nosilce, kvadratne poševne podložke za jeklene kanale, standardne vzmetne podložke, lahke vzmetne podložke, težke vzmetne podložke, notranje zobate zaklepne podložke, notranje nazobčane zaklepne podložke, zunanje nazobčane zaklepne podložke, zunanje nazobčane zaklepne podložke, enojne-ušesne zaklepne podložke, dvojne-ušesne zaklepe podložke, zunanje zaklepne podložke za jeziček in zaklepne podložke za okrogle matice.
Ploščate podložke se običajno uporabljajo v povezavah, kjer je ena komponenta mehka, druga pa trda in krhka. Njihova glavna naloga je povečati kontaktno površino, porazdeliti pritisk in preprečiti poškodbe mehkejše komponente. Osnovna funkcija vzmetne podložke je, da po zategovanju deluje s silo na matico, kar poveča trenje med matico in vijakom. Material je 65Mn (vzmetno jeklo), s trdoto toplotne obdelave HRC44-51HRC in površinsko oksidirano obdelavo.
Podložke (vzmetne podložke), znane tudi kot pritrdilni obroči, so elastične podložke ali zaklepne podložke, ki se uporabljajo za preprečevanje popuščanja vijakov. Načelo delovanja zaklepne podložke je zelo preprosto. Sestavljen je iz dveh podložk. Zunanja stran ima radialno teksturirano površino, notranja stran pa spiralno nazobčano površino. Med montažo so notranje vijačne nazobčane površine obrnjene druga proti drugi, zunanja radialno teksturirana površina pa se na obeh koncih ujame s kontaktnimi površinami. Ko so povezovalni deli izpostavljeni tresljajem, kar povzroči popuščanje vijakov, je dovoljen samo relativni neusklajenost med notranjimi vijačnimi zobatimi površinami obeh podložk, kar ustvarja dvižno napetost in s tem doseže 100-odstotno zaklepanje.